Pred šestimi leti je luč sveta ugledala vplivna knjiga Fotografija kot sodobna umetnost (The Photograph as Contemporary Art, 2005), ki je ponudila svojevrsten vpogled v aktualno produkcijo in artikuliran uvod v razumevanje fenomena, ki ga danes poznamo pod imenom sodobna fotografija. Avtorica Charlotte Cotton je k ustvarjanju knjige pristopila na svoj način, s perspektive muzejske kuratorice, zato je rezultat dokaj poljudno zastavljeno, a izjemno široko branje, ki pa je sprožilo tudi številne kritike. Vseeno je delo postalo svojstvena referenčna čitanka tokov umetnostne fotografije v zadnjih 20 letih.

Pregled je zastavljen sistematično, saj vsebino ostro ločuje na osem (v prvi izdaji sedem) poglavij. Skozi njih kljub določeni meri posploševanja vzpostavlja osnovne parametre formalnih in konceptualnih jezikov sodobne fotografije. Charlotte Cotton, kot rečeno, prihaja iz muzejskega sveta; trenutno je vodja fotografskega oddelka v National Media Museum v Bradfordu (Velika Britanija), pred tem je delala kot kustosinja v Los Angeles County Museum of Art ter Albert & Victoria Museum v Londonu, ob tem pa je tudi gostujoča profesorica na različnih umetniških akademijah. Pričujoči pogovor se je odvijal po panelni diskusiji Dematerializacija fotografije v času tehnološkega napredka v okviru fotografskega dneva na Londonskem umetniškem sejmu (London Art Fair). Fotografija je namreč že nekaj let paradni konj tega najstarejšega londonskega umetniškega sejma. Dan fokusa na fotografijo (Photography Focus Day) je prinesel odprtje razstave Foto 50 (Photo 50), ki je predstavila 50 del po večini vzhajajočih umetnikov in že pokojne Helen Chadwick po izboru mednarodnega odbora strokovnjakov, ter serijo javnih diskusij, ki so obdelovale fotografijo kot širši fenomen. Omenjena diskusija je omogočila vpogled v ideološko dojemanje materialnosti fotografije, kjer so se na koncu kresale iskre različnih pogledov, tako med razpravljalci kot publiko. Charlotte Cotton je nato v skritem kotičku razstavnega prostora prijazno odgovarjala na različna vprašanja in iztočnice, ki se nanašajo predvsem na vprašanje digitalnega v fotografiji ter avtoričine proslavljene knjige. Naj se na začetku odzovem na današnjo diskusijo Dematerializacija fotografije v času tehnološkega napredka, ki se je zgodila v sklopu Dneva fokusa na fotografijo v okviru Londonskega umetniškega sejma. Kako je digitalna fotografija spremenila naravo medija v smislu umetniške produkcije in kako se je umetniška fotografija spremenila zaradi prehoda v digitalno?

Menim, da se je prva faza vpliva digitalnega na umetniško fotografijo v resnici odvila skozi postopek postprodukcije, še zlasti če pomislimo, da se sodobna umetniška fotografija nikdar ni posluževala najbolj aktualnih tehnologij. Še več, v določenem času se je zavestno podajala v uporabo skoraj historičnih tehnologij: na primer način, kako so fotografi, kot je Stephen Shore, začeli uporabljati 10×8-inčno kamero v začetku 70. let. To je bil zelo zavesten korak vračanja k tehnološko preprostejši kameri, ki je profesionalni in komercialni fotografi niso uporabljali. Podobno so ustvarjalci ob koncu 90. let in v začetku 21. stoletja še vedno veliko in strastno uporabljali Hasselblad kamere in filme.