V prvih mesecih letošnjega leta je razstavne prostore Camere Austrie v Grazu zasedel umetnik, ki se že vrsto let redno pojavlja v vseh pomembnejših pregledih sodobne fotografske ustvarjalnosti, znotraj katere izkazuje specifične prijeme na meji dokumentarne in konceptualne rabe tega medija. Walid Ra’ad v svojih praksah presega ozko polje fotografije in v svoje kontinuirano delovanje na način »work in progress« vključuje najrazličnejše primere dokumentarnega gradiva, ki se kot njegovo neskončno življenjsko delo nanašajo na nemirno zgodovino Libanona.

Razstava z naslovom Sweet Talk: Commissions (Beirut) je zgolj ena od variacij izbora iz celote, ki nastaja na podlagi kopičenja različnih materialov v zadnjih 20 letih. Predstavljeni projekt dokaj neobičajno zaobjema le fotografsko gradivo njegovega predmeta raziskovanja - mesta Beirut. Walid Ra’ad je bil rojen v libanonski prestolnici leta 1967, vendar je leta 1983 zaradi grozeče nevarnosti bližnjega navzkrižnega ognja sredi krvave državljanske vojne prebegnil v ZDA. Tu je diplomiral iz družbenih ved in kulturne zgodovine na Univerzi v Rochestru, nato pa pridobljeno znanje prenesel neposredno v svet umetnosti. Prvo orožje in orodje dokumentiranja strašljive situacije je bila prav fotografija, vendar ne v smislu neposrednih reporterskih iskanj surove realnosti, pač pa beleženja bolj odmaknjenih reprezentacij vojne vihre. Njegovo umetniško delo je posvečeno eni sami tematiki: zgodovini Libanona v vseh političnih, kulturnih, zgodovinskih in ekonomskih razsežnostih, ki so leta 1975 pripeljale do krvave državljanske vojne, ki je popolnoma ohromila državo in neprizanesljivo prizadela njeno prebivalstvo.

Na podlagi lastne travmatične izkušnje se je posvetil zbiranju materialov in jih začel oblikovati in sestavljati v lastno vzporedno, prav tako relevantno in možno zgodovino, ki je daleč stran od pavšalnega in splošnega vedenja o tem konfliktu, kot so ga med svetovno javnost servirali tako zahodni kot arabski množični mediji. Kompleksni konflikt v tej majhni državi, ki je svoj vrh dosegel z petnajstletno državljansko vojno, ni vključeval zgolj dveh, pač pa več sprtih strani, številne milice, paravojaške enote, enklave, zavezništva, prizadel pa je zlasti civilno prebivalstvo, ki ni aktivno sodelovalo v oboroženih akcijah. Libanonska vojna, ki je trajala vse do leta 1991, je bila prikrita reprezentacija globalnih pozicij moči v času hladne vojne na majhnem področju te tedaj kaotične države. 

Walid Ra’ad izhaja iz povsem osebne pozicije v odnosu do vojne, doživete na lastni koži, ki je globoko zaznamovala njegovo življenje, vse to pa ga je pripeljalo do vse bolj obsesivnega raziskovanja različnih stvarnosti in zgodovin. V samem izhodišču se zaveda, da je iskanje popolne resnice in pravih razlogov za izbruh nasilja vnaprej jalovo dejanje. Konflikt je namreč povzročil kompleksen skupek nerešenih družbenih, zgodovinskih in političnih odnosov, ki so v danem trenutku privreli na dan, svoje korenine pa skrivajo v vseh obdobjih 20. stoletja. S tovrstno predpostavko je Ra’ad leta 1999 ustanovil fiktivno skupino The Atlas Group, ki izvršuje arhiviranje in subtilno tematiziranje zgodovine Libanona, da bi se v svojem poglobljenem raziskovanju umaknila vsakršnemu poskusu posplošitve situacije.

Njegove zgodbe, materialni dokazi in protagonisti so mnogokrat izmišljeni in dojeti kot zgolj možna interpretacija preteklega dogajanja. Na podlagi lastnih referenc uporablja izbrane motive zgolj kot okvir, kar kasneje aplicira na vztrajno preizpraševanje ponujenih informacij in zgodovinskih dejstev. Izbrane vizualne podobe postanejo izhodišče za ustvarjanje t. i. možne in nikdar zapisane zgodovine. Skice, zvočni zapisi, dokumentarni filmi, fotografije, najdene podobe in ostali dokumenti vzpostavljajo možnost za lastno interpretacijo posameznih dogodkov ob vedenju, da ostaja to zgolj ena izmed različic razumevanja neke situacije.