Prezrta dela legende ameriške fotografije

Ameriškega fotografa Walkerja Evansa (1903-1975) bralstvu revije Fotografija najverjetneje ni potrebno podrobno predstavljati: Evans se je v zavest svojih sonarodnjakov, seveda pa tudi v zgodovino fotografije 20. stoletja, v prvi vrsti vpisal kot avtor fotografij, s katerimi je ovekovečil Ameriko v času velike gospodarske depresije v 30. letih prejšnjega stoletja. Avtor odmevne razstave in istoimenske monografije z naslovom American Photographs (MoMA, New York 1938) ter še bolj znamenite knjige z dvoumnim naslovom Let Us Now Praise Famous Men (prva izdaja 1941, besedilo zanjo je prispeval pisatelj James Agee) - gre za knjigi, v katerih so bile dotične fotografije iz let depresije objavljene - se je po drugi svetovni vojni, natančneje v 60. oziroma 70. letih, iz razmeroma tihe pozabe, ki je sledila uspehom pred vojno, nenadoma zavihtel na prestol prvega in najvplivnejšega med ameriškimi fotografi 20. stoletja.

Mož, ki je imel nedvomno veliko zaslug pri Evansovem vnovičnem »odkritju,« sicer tudi vodja oddelka za fotografijo pri newyorškem MoMA, kustos in fotograf John Szarkowski, je leta 1971 v spremnem tekstu k Evansovi prvi veliki retrospektivi pomenljivo zapisal: »Težko je z gotovostjo vedeti, ali je Evans Ameriko svoje mladosti zgolj ovekovečil, ali pa jo je izumil.«[1]

Kakorkoli že, podoba Amerike iz fotografove mladosti je podoba, ki je Evansa kot avtorja »zasledovala« vse do njegove smrti. Oziroma, bi lahko pogojno trdili, vse do Evansove trenutne ameriške retrospektive, pospremljene z zajetno monografijo, ki je predmet pričujočega besedila: razstavo v ameriškem Cincinatti Art Museum (12. 6.-5. 9. 2010) gre brati predvsem kot nekakšen poskus revizije Evansovega fotografskega opusa, ki se je, kot namiguje avtor spremnega besedila, spričo specifičnih, a še kako zanimivih okoliščin v spominu javnosti ohranil v razmeroma okrnjeni in poenostavljeni podobi. Monografija prinaša reprodukcije vseh na razstavi prikazanih del - teh je skoraj 220 - pri čemer velja poudariti, da gre za manj znane, večinoma še nikoli prej objavljene fotografije, ki se nahajajo v zasebni zbirki ameriških zakoncev Worswick. Informativno in lucidno spremno besedilo je prispeval umetnostni zgodovinar, kritik in kustos, brez dvoma sijajen poznavalec ameriške fotografije, James Crump.

Velik del obsežnega opusa Walkerja Evansa, katerega skoraj pol stoletja trajajoča kariera fotografa je praktično do konca zaznamovana s premočrtno enotnostjo in sugestivnostjo vizualnega izraza, naj bi namreč po Crumpovih trditvah po krivici ostal spregledan in odrinjen na rob - seveda na račun (zgoraj omenjenega) segmenta fotografij iz 30. let. Takšne razlage velja jemati z določeno rezervo, saj so Evansove retrospektive v zadnjem času praviloma zaobjemale vse pomembnejše etape njegovega dela.[2]