Kustos Etnografskega muzeja Slovenije Marko Frelih že nekaj let proučuje zbirke predmetov in drugega gradiva iz Afrike, ki jih hrani Etnografski muzej Slovenije. Togo album – razstava in katalog – je izjemen rezultat njegovega raziskovanja fotografskega fonda, ki je nastal v Togu med letoma 1911 in 1914, ko je baron Anton Codelli vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, s katero je povezal Afriko in Evropo. Postajo so sicer zaradi prihajajoče se vojne porušili, še preden je zares zaživela, zato pa so se ohranili fotografski posnetki in filmski trakovi. Fotografije, kot pravi Marko Frelih, odsevajo podobo kolonialne politike v prepletanju s prizori iz vsakdanjega življenja domačinov in belcev. Posnetki so prava umetniška naslada, če pozabimo na njihovo dokumentarno vrednost, zato ni nič nenavadnega, da je imel katalog velik odziv med poznavalci tudi drugod v svetu. Posebna zgodba je avtorstvo teh fotografij, saj je pri številnih fotografijah nerešeno vprašanje, kdo jih je sploh posnel: Anton Codelli, njegov prijatelj Leo Poljanec ali domačini? O njihovi fotografski dejavnosti govori Poljančeva fotografija, na kateri so vidni kar trije fotoaparati: enega ima pred seboj domačin, drugi je postavljen poleg njega, za tretjim je Poljanec. Sočasno, ko smo lahko v Slovenskem etnografske muzeju gledali Togo, so bila v graški galeriji Camera Austria razstavljena dela fotografov južnoafriške institucije Market Photo Workshop. MPW, fotografska šola, delavnica je bila sicer leta 1989 osnovana z namenom, da posreduje vizualno pismenost in osnovne veščine predvsem mladim temnopoltim ljudem, vendar je imelo in še vedno ima njeno delovanje pomemben družben vpliv.

Pierre Bourdieu, sociolog in antropolog, se je prvič srečal z Afriko, francosko kolonijo Alžirijo, kot vojak francoske vojske. Večino njegove zapuščine hrani Camera Austria, ki je tudi izdala njegove zapiske iz Alžirije. Ksenija Berk nas spomni, da je ena od nalog fotografije tudi razkriti in oblikovati naš čut za dojemanje raznolikosti, drugačnosti in ideološke konstrukcije pogleda. Prepričana je, da fotografije, ki jih je Pierre Bourdieu posnel v Alžiriji, to nalogo tudi danes toliko desetletij za tem odlično opravljajo. Najbrž tudi fotografije afriških avtorjev šole MWP in fotografije Slovencev z začetka 20. stoletja, čeprav so ene naredili baroni in pustolovci, kolonizatorji, druge pa so nastale iz socialne nuje.