Nadobudni iskalec informacij o teoriji oglaševalske fotografije se bo kaj kmalu znašel v zadregi, ki pa ne bo izvirala samo zaradi tovrstne literature, saj so v naših knjižnicah in knjigarnah slabše založene knjižne police. Ko bo praznih rok sedel za računalnik in tudi brskanje po svetovnem spletu ne bo dalo več kot prgišče zadetkov, se bo zadrega počasi spremenila v začudenje, to pa v blago frustracijo. Nejevoljni hmmmmm, ki ga izusti ta namišljeni iskalec, nikakor ni znak njegove nesposobnosti iskanja informacij, temveč posledica dejstva, da se je nevede znašel pred strukturnim problemom. Teorije oglaševalske fotografije kot take namreč ni. Vsaj ne kot nekakšen celovit skupek teoretskih spoznanj, načel, pravil in kritičnih razprav, dostopen v bolj ali manj zgoščeni obliki in kot tak tudi ustrezno poimenovan.  

Tovrstni primankljaj je na prvi pogled paradoksalen, saj nas oglaševalska fotografija danes nagovarja tako rekoč na vsakem koraku. Odsotnost teoretske refleksije o tako vsenavzočem družbenem pojavu kaže veliko več kot samo eno od vsakdanjih ironij sodobnega sveta - razkriva nam eno ključnih ideoloških dimenzij oglaševanja in s tem kapitalizma kot produkcijskega sistema. Hkrati nakazuje obrise poklicnih delitev v okviru strokovnih delitev in meje paradigmatskih delitev znotraj akademskih krogov ter je ne nazadnje tudi indikator problematičnega družbenega odnosa do fotografije kot samoumevnega, vsakomur razumljivega in posledično neproblematičnega medija za prikazovanje stvarnosti.

V fotografski literaturi je oglaševalska fotografija kot zvrst spregledano ali v najboljšem primeru marginalno, neprestižno področje delovanja, četudi sta fotografija in množična blagovna produkcija tesno prepleteni že od začetka medija, in čeprav je bilo prav veliko povpraševanje po fotografijah za namene trženja ena gonilnih sil tehnoloških izboljšav za produkcijo in reprodukcijo fotografij. Avtorji, kot je denimo John Tagg, poudarjajo, da je fotografija dvojno vpeta v odnose blagovne produkcije - že od sredine devetnajstega stoletja, ko je postala blago, s katerim se je donosno trgovalo, je hkrati že postala tudi učinkovito orodje za promocijo drugih izdelkov. Vzpon blagovne kulture kapitalizma v devetnajstem stoletju je odločilno vplival na razvoj fotografske tehnologije ter zaznamoval načine njene uporabe. Nastanek novinarske fotografije in njenih novičarsko estetskih standardov je na primer bolj posledica želje po povečanju prodaje časopisov, kot pa po sporočanju novic, priljubljena amaterska in družinska fotografija pa sta v prvi vrsti posledica dobro zastavljene trženjske akcije podjetja, ki je najprej razvilo produkt in šele nato ustvarilo povpraševanje zanj.