Zanimiv je podatek, da se je iz Maksimiljana ali Maksa zaradi številnih nemškutarjev v Sevnici preimenoval v Foto: MILIJAN (imel je tudi pečat s tem imenom) in tako izpričal svojo narodnost. Z ženo, ki se je tudi ukvarjala s fotografijo (v glavnem je delala v temnici ali pa, če Maksimiljana ni bilo, fotografirala v ateljeju), sta že pred vojno kupila maloformatno kamero leica.

V fotografski literaturi je oglaševalska fotografija kot zvrst spregledano ali v najboljšem primeru marginalno, neprestižno področje delovanja, četudi sta fotografija in množična blagovna produkcija tesno prepleteni že od začetka medija, in čeprav je bilo prav veliko povpraševanje po fotografijah za namene trženja ena gonilnih sil tehnoloških izboljšav za produkcijo in reprodukcijo fotografij.

Del mene, iz katerega izvirajo avtorske fotografije, živi drugačno življenje. Sam proces, ki pelje do izvedbe, je lahko podoben. Pojavi se neka ideja, navadno me obsede, hočem jo videti; razmišljam, kako bi jo realiziral, kako bi sploh sestavil fotografijo.

»Že od izuma fotografskega medija nam fotografi sporočajo zgodbe, uprizarjajo scene takšne ali drugačne vrste in režirajo ‘igralce’, kako naj pozirajo pred kamero.«1 Pierre Théberge