Željko Jerman, Jerman
Galerija Škuc Ljubljana
27. maj–20. junij 2008

Bil sem in

Fotografski album Egidija Kodele povedno prikazuje razgiban čas prve svetovne vojne in povojne dogodke od leta 1916 do 1922.

Bourdieu si je kot pravi sociolog in antropolog pri fotografskem delu neprestano postavljal vprašanja o fotografiji kot načinu dokumentiranja, ki izhajajo iz ideoloških vidikov reprezentacije, načina družbene konstrukcije podob, manipulacije pogleda in osebne etike fotografa, ki izhaja iz njegovega dela Fotografije same po sebi ne izpričujejo dokumentarne resnice, ki so jo nekateri proučevalci pripisovali zgodnjim antropološkim in dokumentarnim fotografijam.

Po tem ključu so v knjigi zbrani predvsem avtorji, ki ustrezajo predstavam iz razvitega in umetnost narekujočega zahodnega dela sveta, to pomeni, da predstavljeni fotografi bodisi zgodovinsko zaznamujejo deželo, iz katere prihajajo, bodisi izkazujejo kritiko trenutnega družbenega stanja, ki ni po godu večini zahodnih velesil.

V mesecu diktature veselja je umrl Božidar Dolenc.

Relationship between photography and death acquires new dimensions by the question of the role photography has in relation to death when death is anticipated through a corpse shown in a photograph.

The Nature of Photographs is dealing with universal, the characteristics common to all of the photographs, which determine, how the world is transfered into image infront of the camera.

Images of death in press are not so much a contribution to reader’s knowledge of events but powerful moral and evaluative markers, seductive and repulsive invitations to ideological interpretation of reported events.

Idejno snovanje Hermana Pivka daleč presega zgolj fotografski medij, ki ga nadgrajuje z različnimi, mnogokrat težko opredeljivimi posegi. Mestna galerija Ljubljana, 12. maj–1. junij 2008

The history can exist only through an individual expression, quotation, appropriation and transformation. Nevertheless, Samarah’s message is true, despite his arguments being wrong.

Recenzija

»I don’t like photographers. If I would be a painter I would probably say that I don’t like painters. But as it is I feel more sympathy with the painters and their work than towards those who practice photography.«

Umetnost sama potrebuje neko novo definicijo, fotografija potrebuje novo definicijo; toda kdo so tisti, ki jo lahko naredijo? Danes tudi še ni filozofije za fotografijo.

Codellijevo afriško avanturo svojevrstno dokumentira skoraj 800 fotografij, negativov in diapozitivov, ki so danes shranjeni v Slovenskem etnografskem muzeju in Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) v Ljubljani.

Princeton Architectural Press, Van Gogh Museum, 2004, 128 strani. ISBN-10: 156898619X, ISBN-13: 978-1568986197
Knjiga je bila na Artforumu izbrana za eno izmed desetih najboljših knjig leta 2004.

Basic critical theory for photographers pomembno prispeva k utrjevanju kanonizacije peščice Zahodnih esejistov, teoretikov in fotografov, s katerim bralcu bistveno omejuje spoznavni horizont in ga pretvarja v kopico ogledal, ki odsevajo druga drugo.

Boštjanovo kraljestvo ima namreč globoko v sebi čudovito idejo humanizma, ki lahko izhaja samo iz avtorja, ki resnično verjame v človeško – kljub stotim fotografijam, izbranim v album po vzoru legendarnega Kraljestva živali, ima vsaka fotografija svoj tekst. Vsaka oseba svojo zgodbo.

Sean O’Toole, pisatelj, novinar in urednik revije Art South Africa o fotografiji v JAR.

Afrika je nit, ki v tej številki revije Fotografija povezuje članke avtorjev Marka Freliha, Seana O’Toola in Ksenije Berk. Vendar to ni zgolj preprosta geografska povezava: fotografije lahko gledamo, beremo in na koncu sestavimo tudi v družbenozgodovinskem kontekstu. In mislim, da je prav tu njihova največja vrednost.