Željko Jerman, Jerman
Galerija Škuc Ljubljana
27. maj–20. junij 2008

Bil sem in

Fotografski album Egidija Kodele povedno prikazuje razgiban čas prve svetovne vojne in povojne dogodke od leta 1916 do 1922.

Bourdieu si je kot pravi sociolog in antropolog pri fotografskem delu neprestano postavljal vprašanja o fotografiji kot načinu dokumentiranja, ki izhajajo iz ideoloških vidikov reprezentacije, načina družbene konstrukcije podob, manipulacije pogleda in osebne etike fotografa, ki izhaja iz njegovega dela Fotografije same po sebi ne izpričujejo dokumentarne resnice, ki so jo nekateri proučevalci pripisovali zgodnjim antropološkim in dokumentarnim fotografijam.

Idejno snovanje Hermana Pivka daleč presega zgolj fotografski medij, ki ga nadgrajuje z različnimi, mnogokrat težko opredeljivimi posegi. Mestna galerija Ljubljana, 12. maj–1. junij 2008

Umetnost sama potrebuje neko novo definicijo, fotografija potrebuje novo definicijo; toda kdo so tisti, ki jo lahko naredijo? Danes tudi še ni filozofije za fotografijo.

Codellijevo afriško avanturo svojevrstno dokumentira skoraj 800 fotografij, negativov in diapozitivov, ki so danes shranjeni v Slovenskem etnografskem muzeju in Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) v Ljubljani.

Boštjanovo kraljestvo ima namreč globoko v sebi čudovito idejo humanizma, ki lahko izhaja samo iz avtorja, ki resnično verjame v človeško – kljub stotim fotografijam, izbranim v album po vzoru legendarnega Kraljestva živali, ima vsaka fotografija svoj tekst. Vsaka oseba svojo zgodbo.

Sean O’Toole, pisatelj, novinar in urednik revije Art South Africa o fotografiji v JAR.

Afrika je nit, ki v tej številki revije Fotografija povezuje članke avtorjev Marka Freliha, Seana O’Toola in Ksenije Berk. Vendar to ni zgolj preprosta geografska povezava: fotografije lahko gledamo, beremo in na koncu sestavimo tudi v družbenozgodovinskem kontekstu. In mislim, da je prav tu njihova največja vrednost.