Skozi interpretacije izbranih primerov fotografskih praks slovenskih avtorjev lahko med drugim opazujemo premene v razmerju med performativnim in fotografijo skozi čas. Temeljna premena je v obratu od pogleda na fotografijo kot sekundarnega, statičnega medija, dokumentarnega posnetka izkustva, ki ga v kontekstu konceptualne umetnosti primarno ponuja živa umetniška dogodkovnost.